SRČNA KAP
Peter Radšel, Marko Noč
Klinični oddelek za intenzivno interno medicino, Klinični center Ljubljana
Srčno kap – strokovno jo imenujemo “akutni koronarni sindrom“ – je glavni vzrok za umiranje bolnikov z boleznimi srca. Na podlagi podatkov, ki smo jih zbrali po slovenskih bolnišnicah, ocenjujemo, da je v Sloveniji vsako leto vsaj 3500 bolnikov s srčno kapjo.
Kaj je srčna kap?
Srčna kap nastane, ker se nenadoma zamaši ena izmed arterij, ki prehranjujejo srce. Osnovni vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Ko na enem izmed aterosklerotičnih plakov v koronarnih arterijah nastane razpoka, pride vsebina plaka, ki ga sestavljajo predvsem maščobe, v stik s krvjo, kar sproži proces nastajanja krvnega strdka. V območju srca, ki ga prehranjuje prizadeta koronarna arterija, ni več pretoka arterijske krvi, zaradi česar pride do pomanjkanja kisika in hranljivih snovi ter kopičenja produktov presnove. Ta pojav strokovno imenujemo ishemija. Če je ishemija dovolj huda in dolgotrajna, srčna mišica propade, kar imenujemo srčni infarkt. Ishemija lahko spremeni tudi normalno prevajanje električnega impulza po srcu, zaradi česar lahko nastopijo življenjsko nevarne motnje srčnega ritma, kot je prekatno migetanje (fibrilacija). Ta najhujša oblika srčne kapi lahko povzroči nenadno srčno smrt.
Kako prepoznamo razvijajočo se srčno kap?
Skupna značilnost bolnikov z razvijajočo se srčno kapjo je prsna bolečina, ki nastopi v mirovanju ali najmanjšem telesnem naporu. Le pri manj kot 20 % bolnikov je bolečina netipična ali celo odsotna. To opažamo predvsem pri starejših bolnikih, bolnikih z boleznimi drugih organskih sistemov, pri sladkornih bolnikih in bolnikih po operaciji na odprtem srcu.
Značilna bolečina je tiščoče narave, ponavadi najhujša za prsnico, lahko se širi v vrat, roki ali žličko. Značilno je, da ni odvisna od položaja telesa in dihanja. Spremljajo jo lahko dušenje, slabost, bruhanje in potenje.
Ravnanje ob sumu na srčno kap
Osnova uspešnega zdravljenja srčne kapi je čimprejšnja prepoznava opisane bolečine s strani bolnika, svojcev ali znancev. Ker je bolečina ponavadi huda, bo večina bolnikov poiskala zdravniško pomoč pri osebnem zdravniku ali poklicala nujno medicinsko pomoč. Nekateri bolniki bodo kljub hudi bolečini iskali pomoč z veliko zamudo, saj ne bodo slutili, da gre za življenjsko nevarno stanje. Večina laikov namreč ne ve, da srčna kap boli v prsih. Pogosto mislijo, da bolnik ohromi ali izgubi zavest, kar se zgodi le v primeru nenadne srčne smrti. Nekaterim bolnikom je ta bolečina že poznana, saj imajo že znano angino pektoris ob naporu. Te bolnike je treba opozoriti na nastanek enake ali hujše bolečine v mirovanju.
V primeru opisane bolečine naj bolnik da pod jezik tableto nitroglicerina, če je ta na voljo. Če ima namesto tablet nitroglicerinsko pršilo, naj si razprši zdravilo 1–2 krat pod jezik. Če bolečina po nitroglicerinu v 5 minutah ne preneha povsem, naj vzame tableto acetilsalicilne kisline (najbolje Aspirin direct) in nemudoma obvesti lokalno službo nujne medicinske pomoči (številka ‛112’ ali številka lokalnega zdravstvenega doma).
Acetilsalicilne kisline naj bolnik ne vzame le v primeru, če je na zdravilo preobčutljiv (koprivnica, dušenje, znaki anafilaktičnega šoka). Tisti, ki acetilsalicilne kisline ne jemljejo zaradi težav z zgornjimi prebavili (vnetje sluznice želodca in dvanajsnika), naj ob pojavu opisanih simptomov zdravilo vseeno vzamejo. Bolniki, ki občutijo tako bolečino prvič ali poredko, tablet nitroglicerina običajno nimajo. Ob bolečini v mirovanju, ki traja več kot 5 minut, naj zato vzamejo acetilsalicilno kislino in o težavah takoj obvestijo službo nujne medicinske pomoči. Bolnik naj do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči miruje (sedi ali leži) in naj ne hodi v zdravstveni dom ali bolnišnico. Zelo koristno za odločitev glede nadaljnjega zdravljenja je, da bolnik s seboj v bolnišnico prinese medicinsko dokumentacijo morebitnih predhodnih pregledov in bolnišničnega zdravljenja.
Zelo pomembno je, da pri sumu na srčno kap ukrepamo čim hitreje. Bolnišnično zdravljenje zgodnjih oblik srčne kapi je namreč veliko bolj učinkovito kot v primeru večurne zamude. Če zaprto koronarno arterijo lahko hitro odpremo, je del srčne mišice, ki odmre, veliko manjši. To pomeni boljše delovanje srca in s tem daljše ter boljše življenje bolnika po odpustu iz bolnišnice.
Nenadna srčna smrt ─ najbolj zahrbtna oblika srčne kapi
Najbolj zahrbtna oblika srčne kapi je prej omenjena nenadna srčna smrt. Pogosto namreč nastopi povsem nepričakovano in več kot polovica bolnikov pred usodnim dogodkom nima prav nobenih težav s srcem. Do nenadne srčne smrti največkrat pride zunaj bolnišnice, domačem okolju, na cesti ali v službi.
Nenadna srčna smrt največkrat nastopi zaradi motnje srčnega ritma – prekatne fibrilacije, za katero je značilna povsem kaotična električna srčna dejavnost. Posledica fibrilacije je prenehanje mehanične dejavnosti srca – torej črpanje krvi po telesu. Če ne ukrepamo takoj, se začne proces umiranja, ki v 5 do 10 minutah postane nepovraten. Časa za ukrepanje, ki bolniku lahko reši življenje, je zato zelo malo.
Ukrepi ob nenadni srčni smrti
Ker nenadna srčna smrt največkrat nastopi zunaj bolnišnice, so ob tem za bolnika usodnem dogodku praviloma prisotni le laiki in ne tudi ustrezno opremljeno medicinsko osebje. Laiki zato predstavljajo prvi in drugi člen tako imenovane "verige preživetja", ki pomeni temelj uspešnega zdravljenja teh bolnikov.
»Veriga preživetja«, ki sestoji iz štirih členov, je trdna toliko kot najšibkejši člen.
Odvisna je od:
1. prepoznavanja bolnikovega stanja in obveščanja urgentne medicinske službe,
2. takojšnje osnovno srčno oživljanje s strani laikov,
3. čimprejšnja defibrilacija - »elektrošok«,
4. oživljanje na višjem nivoju s strani nujne medicinske ekipe..